nepravilni podatki za zadnje obdobje! zadeva se urejuje ... olimpija bo vsaj začetek sezone 2010/11 odigrala v domžalah ...
Olimpija igra tekme kot gostiteljica na Centralnem stadionu v Ljubljani, ki se nahaja na Vodovodni 20 v mestnem predelu, imenovanem Bežigrad.
![]() |
| Centralni stadion; pogled zahod-vzhod |
![]() |
| Centralni stadion; pogled jug-sever |
Centralni stadion v Ljubljani je arhitekt Jože Plečnik začel graditi leta 1923 v opuščeni gramozni jami (gradnja je trajala vse do leta 1926). Sedanjo podobo mu je dal leta 1938, ko je Ljubljana gostila na tem stadionu evharistični kongres z več kot 30.000 udeleženci.
![]() |
| Jože Plečnik (1872 - 1957) |
Del tribune in stezo so dodali leta 1939.
Najlepši del stadiona je častna tribuna, ki je imela ob kongresu funkcijo oltarja. Ograja in kužno znamenje na južni strani sta (prav tako kot tribuna) zaščitena kot kulturni spomenik.
![]() |
| Častna tribuna |
Centralni stadion je bil prvotno namenjen velikim telovadnim nastopom, nekaj športnim panogam in drugim množičnim prireditvam. Nepravilno obliko parcele so po Plečnikovih načrtih obzidali z opečnim zidom, pred vhode na vzhodni strani postavili veliko stebriščno lopo, vhod na zahodu pa poudarili s povišanim zidom. Sedeže ob areni so zidali postopoma. V času evharističnega kongresa so na zahodni strani v osi arene pozidali glorieto, odprto tribuno, stavbo z rustiko in z zunanjim obodom kolosalnih stebrov ter notranjim stebriščem drobnejšega merila na zidanem podstavku - vse v rahli krivini arene. Streho s teraso obroblja lahkotna balustrada. Betonske sedeže ob areni na vzhodni strani ustavljata nizka objekta s stranišči in terasama. Na južni strani je Plečnik postavil simbolični zidani steber z vetrnico vetrov. Po njegovi predstavi zasluži šport simbolično poudarjen okvir, ker verjame v ideale plemenitega druženja in tekmovanja.
V sedemdesetih letih so postavili močno razsvetljavo za nočne tekme. Prva sta se pod reflektorji pomerila Olimpija in Mercator (današnja Svoboda) 9. maja 1978.
Sedeže so namestili leta 1996. Kapaciteta stadiona po tem posegu je 8.259 sedišč.
Velikost nogometnega igrišča je 105 × 70 metrov.
Zaradi spomeniške zaščite in težav z denacionalizacijo je že več načrtov za prenovo stadiona padlo v vodo. V povojni nacionalizaciji, ko je bil stadion odvzet Križevniškemu redu, je bil Centralni stadion dodeljen Fizkulturni zvezi Slovenije, njen naslednik pa je Olimpijski komite Slovenije, ki je kot največji lastnik vpisan v zemljiško knjigo. Kot lastniki objekta, ki ga je ljubljanska Mestna uprava razglasila za objekt mestnega pomena, so se kot stranke v denacionalizacijskem postopku prijavili tudi Športno društvo Olimpija, podjetje SCT d.d., Nogometni klub Olimpija in Atletska šola Mirana Bizjaka.
Najnovejši načrti predvidevajo zasuk igralne površine za 90 stopinj (trenutno leži stadion obrnjen v "nenogometni" smeri Vzhod-Zahod) in popolno prenovo tribun, v drugi varianti pa selitev stadiona v mestno naselje, znano pod "gradbeno" oznako BS-3 (lokacija Bežigrad - Stožice).





