Atletski klub Olimpija

V času pred drugo svetovno vojno sta v Ljubljani delovala dva močna atletska kluba. To sta bila Primorje in Ilirija, ki pa sta po letu 1941 zamrla, po osvoboditvi Ljubljane pa nista bila več obnovljena, saj sta temeljila na kapitalistični miselnosti, kar pa ni bilo v skladu s takratno ureditvijo države. Po koncu vojne so tako športniki iz predvsem partizanskih vrst ustanovili dva nova kluba – AK Udarnik in AK Svoboda, ki sta se združila leta 1947, kar je tudi datum rojstva predhodnika AK Olimpije, to pa je bil klub AK Enotnost.

Že leta 1950 je imel klub svojo predstavnico na evropskem prvenstvu v Bruslju, ko je Nada Kotlušek, ki je bila takrat stara 17 let, v suvanju krogle osvojila takrat solidno osmo mesto z 12,34 m.

Atletski del Enotnosti se je nato po »partijski direktivi« preimenoval v AK Odred, ki je bil del nogometnega, kolesarskega in boksarskega kluba. V mednarodnem merilu se je AK Odred ponašal predvsem z uspehi olimpijk – Nada Kotlušek v metu diska in suvanju krogle, Milena Usenik v suvanju krogle in Draga Stamejčič v teku na 80 m z ovirami in v takratnem peteroboju.

Največje uspehe je v Olimpiji dosegla Brigita Bukovec, ki je poleg vseh ostalih kolajn osvojila tudi srebro na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. Poleg Bukovčeve je bila zelo uspešna tudi Britta Bilač, ki je leta 1994 na EP v Helsinkih osvojila zlato medaljo. Tretje mesto pa si med najuspešnejšimi atleti Olimpije po oceni strokovnjakov delita Draga Stamejčič in Sašo Apostolovski. Stamejčičeva je bila izvrstna leta 1964 z izenačenim svetovnim rekordom na 80 m z ovirami in z uspehi na OI v Tokiu. Sašo Apostolovski pa je s svojim podvigom na Univerzijadi v Zagrebu leta 1987 presenetil vse in v skoku v višino z osebnim rekordom 230 cm osvojil srebrno kolajno. Šele leta 2004 je to višino preskočil Rožle Prezelj iz Kranja in postavil nov državni rekord na 231 cm. Poleg naštetih pa so bili zelo uspešni tudi: Borut Bilač, Alenka Bikar, Rok Predanič in Nataša Erjavec.

Rokometni klub Olimpija

V rokometnem klubu Olimpija so v svojih začetkih stavili zgolj na moško selekcijo. Tako je bilo leta 1948 po študentskih igrah ustanovljeno športno društvo Enotnost. Že leto kasneje, 1949 pa so iz najboljših igralk iz ljubljanskih srednjih šol sestavili tudi žensko ekipo, ki je uspešno nastopala v republiškem prvenstvu. Leta 1952 se je klub preimenoval v RK Svoboda, leta 1965 pa v Olimpija.

Največje uspehe je klub dosegal v petdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Rokometašice so tako leta 1953 v finalu državnega prvenstva v Subotici zasedle drugo mesto. Nato so v sezonah 1991/92 in 1993/94 osvojile naslove državnih prvakinj leta 1992 in 1992 pa tudi naslova pokalnih prvakinj. Najodmevnejši pa je bil zagotovo uspeh leta 1997, ko so rokometašice pod imenom Robit Olimpija postale evropske prvakinje EHF. V sezoni 1994/95 so bile osme v Ligi prvakinj.

Tenis klub Olimpija

Tenis klub Olimpija se ukvarja tako z rekreativnim kot tudi tekmovalnim tenisom. Tako je imel klub v 18 letih registriranih največ tekmovalcev med njimi pa več kot 50 reprezentantov. Igralci TK Olimpije so v vseh kategorijah (vključno z bivšo Jugoslavijo) osvojili več kot 30 naslovov državnih prvakov, ena najbolj znanih teniških igralk kluba pa je zagotovo Maja Matevžič.

Športno društvo Hokejske selekcije Olimpija

Športno društvo Hokejske selekcije Olimpija je hokejski klub, namenjen predvsem razvoju mladih hokejistov. Poleg HDD Olimpije je to drugi hokejski klub pod okriljem Akademske športne zveze Olimpije. Kljub temu, da v članski konkurenci nimajo visokih ciljev pa si želijo osvajati naslove državnih prvakov v mlajših selekcijah. V okviru kluba deluje tudi hokejska šola za najmlajše. Od bivših hokejistov je med zaposlenimi v klubu zagotovo najbolj poznan bivši hokejist Olimpije Igor Beribak.

Smučarski klub Olimpija

SK Olimpija se je leta 1971 razvil iz SK Enotnost, ki je bil najmočnejši klub v državi, člani kluba pa tekmovalci iz vse države. SK Enotnost je združeval več smučarskih disciplin (alpsko in nordijsko smučanje) in tako postavil temelje za razvoj smučarskega športa v celotni Sloveniji.

V klubu vsa leta vzgajajo tekmovalce, ki segajo do svetovnega vrha. Že v letu 1952 je Nada Urbar, članica SK Enotnost, postala državna prvakinja v veleslalomu, kasneje pa je vrsto let zagnano pomagala v SK Olimpija. Iz vrst Olimpije izhajajo številni državni prvaki in slavna imena kot so Anja Zavadlav, Tomaž Čižman, Tomaž Cerkovnik, Urška Hrovat, Klemen Bergant in drugi.

Uspehe pa klub dosega tudi v mladinskih selekcijah. Tako so v sezoni 04/05 osvojili 2. mesto, v sezoni 05/06 pa 3. mesto v pokalnem tekmovanju alpskih smučarskih klubov Slovenije.

Plavalni klub Olimpija

Plavalni klub Olimpija je eden izmed najmlajših a hkrati tudi najštevilčnejših plavalnih klubov v Sloveniji. V klubu redno trenira preko 150 plavalcev v sedmih selekcijah, športni šoli in izpopolnjevalni šoli. Letno se tako nauči plavati in izpopolni svoje znanje preko 300 otrok. Eden izmed klubskih trenerjev je tudi zelo uspešen bivši plavalec Jure Bučar.

Akademski vaterpolo klub Olimpija

Zgodovina vaterpolo kluba Olimpija sega v začetek 20. stoletja, točneje v leto 1921, ko je takratni Ljubljanski športni Klub na ljubljanski Špici pripravil prvo vaterpolsko srečanje v Sloveniji. V časih bivše Jugoslavije so v vaterpolu prevladovali predvsem klubi iz drugih delov nekdanje skupne države, s samostojnostjo pa je tudi vaterpolo v Ljubljani doživel nov zagon. Vrnil se je naslov pokalnega prvaka, klub pa je uspešno dosegal mnoge naslove državnih in pokalnih prvakov v mlajših kategorijah in osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu.

Badmintonski klub Olimpija

BK Olimpija je najstarejši slovenski badmintonski klub. Ustanovljen je bil leta 1957. Iz njegovih vrst so v dolgoletni zgodovini kluba prihajali državni prvaki v vseh disciplinah in kategorijah, tekmovalci, ki so nizali uspehe na mednarodnih prvenstvih ter edina Slovenka, ki se je doslej v badmintonu kvalificirala na olimpijske igre – Maja Pohar V klubski sredini se združujejo tako profesionalci kot tudi rekreativci, mladi in veterani.

BK Olimpija je večkratni državni prvak, posamezni člani kluba pa so bivši in trenutni državni prvaki ter zmagovalci mednarodnih tekmovanj doma in v tujini.

Namiznoteniški klub Olimpija

NTK Olimpija je nastal po združitvi NTK Odred in ŽNTK Ljubljana leta 1962. V vsem tem času je bil do leta 2002 klub najmočnejša namiznoteniška organizacija v Sloveniji.

NTK Olimpija je od leta 1962 do leta 1984 delovala v prostorih Partizana Trnovo (najmlajši), člani in mladinci pa so v letih od 1976 in 1984 trenirali v prostorih NTK Ilirija. Preselitev v novo dvorano Krim na Galjevici (1984) je omogočila tedaj izredno uspešnemu klubu še boljše delo. Tako je bil NTK Olimpija v letih med 1985 in 1987 najbolj množično namiznoteniško društvo in celo eno izmed najštevilčnejših nasploh v tedanji Jugoslaviji, saj je imel več kot 650 članov. V tistem času je poleg osnovne dejavnosti vključeval še 9 pionirskih šol po osnovnih šolah v ljubljanskem bazenu. V tistem času je bilo delo v klubu na vrhuncu, saj je poleg 3 profesionalnih trenerjev pri strokovnem delu sodeloval tudi kitajski trener Hsi En Ting.

V začetku 90-ih let se je zaradi vse manjših finančnih podpor začelo število članstva manjšati. Najprej je prišlo do ločitve moškega in ženskega dela članske ekipe. Delo z žensko ekipo je v Ljubljani prevzel NTK Ilirija. Usmeritev samo na moški tekmovalni del je omogočila, da so člani dosegli vrsto državnih ekipnih in individualnih naslovov prvakov Slovenije. Leta 2002 (preveriti pri Bojanu, če drži) je zaradi odhoda vseh članov prvega moštva v druge klube, ki so jim lahko ponudili boljše finančne pogoje, prišlo do tekmovalne krize in moška prva ekipa je izpadla iz I.državne lige, v kateri je prej redno osvajala naslov prvaka.

Zaradi odhoda najboljših igralcev se je klub preusmeril na delo z mladimi in se želi z doma vzgojenimi tekmovalci ponovno vključiti med najboljše klube v državi.

NTK Olimpija se ponaša s celo vrsto imen, ki so osvajali naslove prvakov in nastopali za državne reprezentance. Naj jih naštejemo le nekaj: Cirila Pirc, Ivanka Mesec, Breda Kokalj, Irena Mikec, Eva Jeler, Vesna Ojsteršek, Andreja Ojsteršek, Monika Reflak, Tatjana Krsnik, Polona Frelih, Polona Čehovin, Edvard Vecko, Bojan Kern, Ištvan Korpa, Darko Klevišar, Štefan Kovač, Tibor Šimonka, Janez Stare, Miran Savnik, Jernej Zalaznik, Jože Urh, Robert Smrekar, Sašo Ignjatović, Gregor Škafar, Luka Reflak, Saš Lasan, Bojan Tokić, Miran Komac.

Trenerji: Tomislav Terečik (kasneje trener francoske državne reprezentance), Anatol Sazonov, Dušan Tigerman (kasneje trener nizozemske državne reprezentance), Franc Usenik, Hsi En Ting, Jože Mikeln, Drago Gabrijelčič, Bojan Pavič, Borut Veren, Bojan Rak.

S posebno častjo se članstvo NTK Olimpija spominja Bloudkovega nagrajenca gospoda Dušana Novaka, ki je bil pobudnik organiziranja kluba v okviru AŠD Olimpija in je bil več kot 20 let nadvse uspešen generalni sekretar kluba.

Največji uspehi kluba:

Svetovna prvenstva
bronasta kolajna (E. Vecko in I. Korpa), München, 1969 (discipl. Ekipno)
bronasta kolajna (I. Korpa), Nagoya, 1971 (ekipno)
bronasta kolajna ( J. Zalaznik), New Delhi, 1987 (ekipno)

Evropska prvenstva
bronasta medalja (E. Jeler), Praga 1976 (ekipno)
srebrna kolajna (I. Korpa,), Moskva 1970 (posamezno)
srebrna kolajna (I. Korpa, E.Vecko), Moskva 1970 (ekipno)
srebrna kolajna (I. Korpa, Rotterdam 1972 (ekipno)
zlata kolajna (E. Vecko), Lyon, 1968 (dvojice z A. Stipančićem)

Pokal prvakov
1x med 4 najboljšimi ekipami v Evropi, moški
3 x med 8 najboljšimi ekipami v Evropi, moški
1 x med 8 najboljšimi ekipami v Evropi , ženske

Državni prvaki
ekipni državni prvaki Jugoslavije, člani
ekipni državni prvaki Jugoslavije, članice
ekipni pokalni prvaki Jugoslavije, člani
prvaki R Slovenije, člani

Bloudkova nagrada za najuspešnejše društvo – 1971

Judo klub Olimpija

Ljubljanski študentje so prvi judo klub ustanovili leta 1952, ki je bil tudi prvi judo klub v Sloveniji, in sicer AJK Olympia. Leta 1953 pa je bil v Ljubljani ustanovljen tudi ŽTAK Ljubljana, kluba pa sta se leta 1969 združila in z ostalimi borilnimi športi vključila v ŠD Olimpijo pod imenom TAK Olimpija. Leta 1994 pa se je judo sekcija TAK Olimpije odločila, da nadaljuje svojo samostojno športno pot pod imenom Judo klub Olimpija – Ljubljana.

V petdesetih letih delovanja kluba je v njem treniralo več tisoč fantov in deklet, 70 judoistov je nosilcev mojstrskih pasov, veliko pa je bilo tudi tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegali odmevne rezultate na domačih in mednarodnih prizoriščih. Leta 2004 je klub dobil tudi prvega olimpijca, saj je Sašo Jereb nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Atenah.

Prvi večji uspeh je leta 1964 dosegel Matjaž Smolnikar, ki je na mladinskem evropskem prvenstvu v Berlinu osvojil 2. mesto do 80 kg, v zadnjem obdobju pa sta na mednarodnih prizoriščih uspešna predvsem Sašo Jereb in Marko Petrič.

Bowling klub Olimpija

Leta 1976 je bil ustanovljen Bowling klub Zavod Tivoli. Registriranih je bilo šest igralcev, na prvem turnirju pa Marjan Kovačevič doseže prvo turnirsko zmago za klub. Klub se še isto leto preimenuje v Bowling klub 200. Klub dobi današnje ime leta 1982. Najbolj črno leto je bilo leto 1989, ko Olimpija sploh ni sodelovala v ligi.

Rugby klub Olimpija

RAK Olimpija je gotovo eden najmlajših klubov z imenom 'Olimpija', kljub temu da ni včlanjen v AŠZ Olimpija. Klub je namreč nastal z združitvijo dveh ljubljanskih klubov, in sicer RFC Bežigrad in RFC Emona, ki se je zgodila avgusta 2005. Prvo uradno prvenstveno tekmo je klub odigral 10. septembra 2005 v Sisku proti tamkajšnjemu ligašu, ki tudi nastopa v Interligi.

Ostali klubi

• Avto moto društvo AK Olimpija
• Boksarski klub Olimpija
• Drsalno kotalkarski klub Olimpija
• Golf klub Olimpija
• Hokejsko drsalno društvo Olimpija Ljubljana
• Ju-jitsu klub Olimpija
• Klub dviganja uteži Olimpija
• Moški akademski rokometni klub Olimpija
• Odbojkarski klub Olimpija
• Sabljaški klub Olimpija
• Strelsko društvo Olimpija
• Športni plesni klub Olimpija
• Športno rekreativno društvo Karate klub Olimpija
• Tekaško smučarsko društvo Olimpija
• Zveza težkoatletskih klubov Olimpija